Po dveh mesecih brezskrbnih počitnic, za katere je morda poskrbela tudi dobro pripravljena potovalna lekarna, so si šolarji ponovno na ramena nadeli šolske torbe. Dnevi napolnjeni s poležavanjem, igranjem, plavanjem so se za nekaj časa poslovili. Stene otroških sob so ponovno napolnili urniki šolskih obveznosti - pri izpolnjevanju katerih pomembno vlogo igrajo tudi možgani. Možgani pa niso aktivni le v času šolskega pouka ter med pisanjem domačih nalog, temveč vsak trenutek našega življenja, zato je pomembno, da jih vsi, ne samo šolarji, z vnosom specifičnih hranil podpiramo pri delovanju. V nadaljevanju članka je podrobneje predstavljena t. i. »hrana za možgane«.

Možgani

Možgani so zapletena, želatinasta struktura z izjemnimi sposobnostmi. Nahajajo se v lobanji. Teža možganov odraslega človeka je približno kilogram in pol. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.

Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic oziroma nevronov. Vsak nevron je sestavljen iz telesa živčne celice ali some, več razvejanih izrastkov ali dendritov ter nitastega živčnega vlakna ali aksona po katerem se prevajajo impulzi. Na koncu aksona so številni živčni sklopi imenovani sinapse. V njih so živčni prenašalci oziroma nevrotransmitorji, ki prenašajo impulze.

Možgani nam omogočajo mišljenje, čustvovanje, delovanje, govor, spomin, zavest in učenje. Energijo za svoje delovanje v celoti pridobivajo iz glukoze, z uporabo določenih hranil pa lahko podpremo njihovo delovanje.

Beljakovine

Beljakovine, razgrajene do svojih osnovnih gradnikov aminokislin so nujne za izdelavo oziroma sintezo živčnih prenašalcev (noradrenalina, dopamina, acetilholina, serotonina), graditev in ohranjanje živčnega sistema ter za izboljšanje umskih sposobnosti in razpoloženja. Našim možganom naj bi zagotovili dovolj naslednjih aminokislin: triptofan, tirozin, levcin, izolevcin, fenilalanin.

Dvokrpi ginko

Dvokrpi ginko je drevo, ki ga imenujemo tudi živi fosil. Na Zemlji namreč raste že več kot 300 milijonov let in ni v sorodu z nobeno dandanes živečo rastlinsko vrsto. Odlikuje ga izjemna trdoživost, saj je odporen proti bakterijskim, virusnim okužbam in žuželkam. Je dvodomna rastlina (žensko in moško drevo), ki zraste preko 30 metrov visoko. Ima zelene pahljačaste liste, ki so odgovorni za zdravilne učinke. Listi vsebujejo flavonoide, ginkolide ter bilobalid. Učinkovine v listih pospešujejo prekrvavitev možganov pa tudi okončin, zato se lahko uporablja tudi za lajšanje težav mrzlih rok in nog. Poleg tega ginko ščiti živčne celice pred vplivom prostih radikalov (deluje antioksidativno).

Uživanje ginka pri otrocih in mladostnikih je odsvetovano, saj ni ustreznih indikacij za to populacijo. Namenjeno je namreč za izboljšanje s starostjo povezanega upada kognitivnih sposobnosti in kakovosti življenja pri blagi demenci.  Na koncu velja opozoriti, da moramo biti pri uživanju izdelkov z ginkom previdni. Poveča namreč delovanje zdravil proti strjevanju krvi in s tem nevarnost za krvavitve.

Izvleček vej bele jelke

Izvleček vej bele jelke, rastoče v gorskih gozdovih, vsebuje veliko različnih polifenolov. Slednji delujejo antioksidativno, protivnetno in relaksacijsko na arterije. Raziskava izvedena na Fakulteti za farmacijo, Univerze v Ljubljani je pokazala, da ima izvleček bele jelke večji pozitiven učinek na možgansko ožilje kot ginko.

Lecitin

Lecitin je fosfolipid-to pomeni, da je sestavljen iz maščobo topnega in vodotopnega dela. Sestavlja membrane živčnih celic. Samo pravilna sestava membran omogoča hiter prenos dražljajev in posledično boljše učenje.

Omega 3 nenasičene maščobne kisline

Maščobne kisline so lahko nasičene ali nenasičene. Za nasičene je značilno, da so v njihovi strukturi med atomi ogljika prisotne zgolj enojne vezi, pri nenasičenih pa srečamo tudi dvojne vezi. Predpona omega 3 označuje položaj ene izmed dvojnih vezi: na tretjem atomu od končnega ogljika (omega v grščini pomeni konec). Omega 3 nenasičene maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri podpori možganov, saj gradijo membrane živčnih celic ter so odgovorne za hitrejši prenos informacij in učenje. Njihova predstavnica, ki jo srečamo v farmacevtskih izdelkih je dokozaheksaenojska kislina (DHK).

Vitamini in minerali

Med vitamini k normalnemu delovanju možganov najbolj pripomorejo vitamini B₃, B₅ (pantotenska kislina), B₆, B₉ (folna kislina), B₁₂. Vitamin E pa na možgane deluje antioksidativno. Med minerali pa ne smemo pozabiti na cink in jod, ki imata vlogo pri kognitivnih funkcijah in na magnezij, ki spodbuja pretvorbo ogljikovih hidratov v glukozo, edino hrano za možgane.

Na tržišču je zgoraj omenjena hrana za možgane na voljo v samostojnih ali kombiniranih izdelkih. Večinoma so registrirani kot prehranska dopolnila, z izjemo ginka, ki ga na trgu srečamo tudi v obliki zdravila. Poudariti velja, da moramo izdelke za dosego želenega učinka jemati več mesecev.

Seveda pa ne smemo pozabiti, da je osnova za zdrave možgane veliko gibanja na svežem zraku, uravnotežena in zdrava prehrana, pitje zadostnih količin vode, zadostna količina spanca ter čim manj stresa.